SREDNJA ŠOLA / LITERARNI NATEČAJ
Tretja nagrada

CLAUDIA CVETKOVIĆ

2. letnik, Gimnazija Jesenice

Naslov dela: Prostvoljstvo danes - nesebičnost ali lastna korist
Mentorica: Milena Gerbec
Nagrada:

- Diploma Nacionalnega odbora natečaja;

- knjižna nagrada društva Bralna značka pri ZPMS

PROSTOVOLJSTVO DANES - NESEBIČNOST ALI LASTNA KORIST

Prostovoljstvo je danes zelo popularno. Veliko je govora o medsebojni pomoči in dobrodelnosti. Toda ali znamo v vsakdanjem življenju preceniti, ali je pomoč resnično prostovoljna in nesebična ali pa to posameznik dela le zaradi lastnega ugleda, koristi in popularnosti?

Danes na televiziji velikokrat spremljamo razne dobrodelne akcije, prisotne so tudi v vsakdanjem življenju. Osebno zelo podpiram raznovrstne pomoči in prostovoljstvo. Mislim, da je ljudem, ki so potrebni pomoči treba pomagati, saj se to tiče nas vseh. Nihče ni otok in ljudje smo povezani med seboj. Dolžnost družbe je, da pomaga tistim, ki pomoč potrebujejo in tistim, ki sami niso zmožni preživeti z lastnimi sredstvi. Tukaj ne gre le za finančno pomoč, ampak tudi za socialno, duhovno. Ta del je velikokrat izvzet. Finančno pomoč velikokrat potrebujejo družine z več otroki, starejši ljudje, brezposelni,… Toda ta pomoč ne vključuje prijazne besede, ne vključuje objema, tolažbe. Duhovna pomoč je nekaj povsem drugačnega. Je nekaj, kar je popolnoma zastonj in je velikokrat vredna veliko več, kot denar in druga materialna sredstva. Je nekaj, kar človeka pomiri, ga navda z upanjem in velikokrat tudi spoznanjem in željo do življenja. Prijazna beseda ali pozdrav stari sosedi, ki jo zjutraj, ko gremo v šolo, srečamo na stopnišču. Objem prijatelju, ki mu je umrla stara mama. Tolažilne in vzpodbudne besede človeku, ki ne vidi nič več pozitivnega v tem življenju in hoče za vedno oditi od tukaj. Pomoč sošolcu, ki mu ne gre matematika. Vse to z eno besedo lahko poimenujemo prostovoljstvo. Pomoč, ki jo srečamo na vsakem koraku današnjega življenja. Brezpogojna pomoč, ki nič ne zahteva v zameno in jo podarimo iz srca, iz globine naše duše. Ker smo ljudje, ker je v naši naravi da si pomagamo. Pa vsi to pojmujemo tako?

Velikokrat srečamo tudi takšne ljudi, ki te stvari počnejo z nekim skritim namenom. To so ljudje, ki jim ne gre za pomoč sočloveku, ampak za lastno korist in dobiček. Njihova dejanja v tem primeru niso prostovoljna oz. nesebična. Za dejanja se odločijo zgolj zaradi tega, ker bodo sami od tega imeli neko korist. Taki ljudje niso pozitivno naravnani.

Primer takega človeka je nekdo, ki bo pomagal ostareli mami le zato, da mu bo na koncu zapustila vse svoje premoženje. Ali pa nekdo, ki bo pomagal sočloveku samo zato, ker bo potem dobil nagrado oz. plačilo. Tega ne bo počel iz ljubezni do sočloveka, ampak zgolj iz želje po dobičku ali pa bo za svoja dejanja in pomoč zahteval nekaj v zameno. Socialni delavci, ki to delajo v okviru svojega poklica so izvzeti.

Ljudje se v današnjem življenju velikokrat poslužujejo takšnih sredstev oz. načinov samo zato, da bi se izkazali oz. izpadli dobri v očeh drugih. Ob tem navajanju se mi poraja tipičen primer, ki ga poznamo vsi. To so zvezdniki, ki delajo dobra dela samo zato, da bi izpadli v svetli luči v očeh javnosti. S tem si pridobijo popularnost in vsesplošno odobravanje. Toda tukaj obstaja tudi določena dilema. Kljub temu, da to počnejo samo zaradi popularnosti, vseeno delajo v dobrobit. Toda če človeka žene sla po dobičku in koristi ni nujno, da je to pozitivna stvar. Če nek zvezdnik posvoji otroka in s tem naredi »dobro delo« ni nujno, da bo s tem otrokom lepo ravnal. Tukaj je vprašljivo tudi to, kaj se skriva v ozadju. Mu tak človek sploh lahko da brezpogojno ljubezen, ali pa bo po temu, ko se bo prah navdušenja med ljudmi polegel temu sledila povsem drugačna zgodba? Nikoli ne moremo vedeti.

Toda kljub vsemu mislim, da človek, ki se odloči za dobro in prostovoljno ravnanje, ne more biti slab. Prostovoljstvo je nekaj, kar bi morali v današnjem hitrem načinu življenja bolj vzpodbujati. Ljudje iz dneva v dan hitimo in hitimo in si ne damo priložnosti za prijeten pogovor ali pa medsebojno pomoč. Mislim, da bi morali bolj vzpodbujati neprofitno organizirane akcije, v okviru katerih bi nudili pomoč in pogovor ljudem, ki so skozi tak način življenja izgubili življenjski cilj in jim pomagati, da bi ponovno našli samega sebe. Resnično prostovoljstvo in vzpodbudna beseda včasih pomeni veliko. Pomagajmo si med sabo in držimo skupaj. Ker le tako bomo lahko preživeli krizo in težke čase, ki za nas mlade v pravem pomenu besede šele prihajajo na poti življenja. Kajti sadovi prihodnosti so v semenih sedanjosti. In že danes lahko začenjamo spreminjati stvari za boljši jutri.