Projektne naloge
Nina Bahor, Iva Panjan, Ema Štefanič, Špela Šuštarič, Anja Švajger
Prva nagrada
NINA BAHOR, IVA PANJAN, EMA ŠTEFANIČ, ŠPELA ŠUŠTARIČ, ANJA ŠVAJGER
9. razred, OŠ Komandanta Staneta Dragatuš
Naslov dela: Poiščimo nove priložnosti – vzroki in rešitve socialne izključenosti na naši šoli
Mentorica: Nataša Podhostnik
Nagrada:
- Diploma Nacionalnega odbora natečaja;
- Petdnevne aktivne počitnice v enem od domov Centra šolskih in obšolskih dejavnosti;
Sponzor: Ministrstvo za šolstvo in šport.
Nina Vrabec, Iva Puhov, Lea Žabkar, Valentina Paučnik, Danijela Jelisavac
Druga nagrada
NINA VRABEC, IVA PUHOV, LEA ŽABKAR, VALENTINA PAUČNIK, DANIJELA JELISAVAC
6. – 9. razred, OŠ Antona Ukmarja Koper
Naslov dela: Spoznajmo se in glejmo na svet z drugimi očmi
Mentorja: Alenka Veselica, Aleš Ušeničnik
Nagrada:
- Diploma slovenskega Nacionalnega odbora;
- Petdnevne aktivne počitnice v enem od domov Centra šolskih in obšolskih dejavnosti.
Sponzor: Ministrstvo za šolstvo in šport.
Daša Pirjevec, Erika Stankovič, Karin Blažič, Mojca Terlikar, Blaž Černetič, Matjaž Rudolf, Nejc Stopar, Natalija Marc, Ana Bolčina, Ana Poženel, Hana Čermelj Bavec, Matej Filipič, Andreja Slokar
OSNOVNA ŠOLA - TRETJA TRIADA / RAZISKOVALNI NATEČAJ
Tretja nagrada
DAŠA PIRJEVEC, ERIKA STANKOVIČ, KARIN BLAŽIČ, MOJCA TERLIKAR, BLAŽ ČERNETIČ, MATJAŽ RUDOLF, NEJC STOPAR, NATALIJA MARC, ANA BOLČINA, ANA POŽENEL, HANA ČERMELJ BAVEC,MATEJ FILIPIČ, ANDREJA SLOKAR
7. razred, OŠ Danila Lokarja Ajdovščina
Naslov dela: KO TE ZVIJE RECESIJA ali kakšna druga zoprnija
Mentorica: Dr. Petra Kodre
Nagrada:
- Diploma slovenskega Nacionalnega odbora;
- Knjižna nagrada društva”Bralna značka pri ZPMS”.
KO TE ZVIJE RECESIJA ali kakšna druga zoprnija (povzetek)
Avtorji projektne naloge Ko te zvija recesija ali kakšna druga zoprnija so razmišljali o finančni in drugih stiskah. Dela so se lotili s prebiranjem literarne klasike ter aktualne mladinske literature, ki govori o izključenosti iz družbe zaradi revščine. Nato so s pomočjo igre asociacij in halo efekta poiskali lastnosti, ki jih najpogosteje povezujemo z revnimi oziroma bogatimi ter med 100 učenci predmetne stopnje naše šole izvedli anketo na to tematiko. Najpomembnejši del naloge je iskanje konkretnih možnosti za reševanje stisk: oblačila, ki jih ne potrebujemo več, lahko podarimo, iznajdljivi smo lahko tudi pri izbiri daril za prijateljev rojstni dan, naša učna pomoč bo za finančno šibkega vrstnika še bolj dobrodošla, pomagati je mogoče tudi z organizacijo dobrodelnih prireditev in še s čim. Avtorji naloge so se vključili tudi v dve dobrodelni akciji: zbirali so plastične zamaške za Anžeta, ki je v prometni nesreči izgubil nogo, in s svojimi finančnimi prispevki pomagali pri odkupu stanovanja našemu rojaku, ki je po prometni nesreči postal tetraplegik.
Tea Bajuk, Silvia Geršič, Anja Jakljevič, Ana Marija Horvat, Marina Piškurič
Prva nagrada
TEA BAJUK, SILVIA GERŠIČ, ANJA JAKLJEVIČ, ANA MARIJA HORVAT, MARINA PIŠKURIČ
4. letnik, Šolski center Novo mesto, Srednja šola Metlika
Naslov dela: Vzpostavimo dialog
Mentor: mag. Lorena Mihelač
Nagrada:
- Diploma Nacionalnega odbora natečaja
- Udeležba na mednarodnem taboru
Mojca Štrekelj
SREDNJA ŠOLA / RAZISKOVALNI NATEČAJ
Druga nagrada
MOJCA ŠTREKELJ
ŠC Ravne na Koroškem, Gimnazija Ravne na Koroškem
Naslov dela: Poiščimo nove priložnosti
Mentorica: Metka Čebulj
Nagrada:
- Diploma Nacionalnega odbora natečaja
- Udeležba na mednarodnem taboru
POIŠČIMO NOVE PRILOŽNOSTI
Vedno več je po svetu revnih in kljub temu, da se proti revščini bori vedno več skupin, gibanj, organizacij, posameznikov,… revščini ni videti konca.
Radi rečemo, da na mladih svet stoji, zato menim, da se moramo mladi aktivno vključiti v pomoč, boj proti revščini. Pomoč drugim je obenem pomoč samemu sebi, saj s tem krepimo svojo osebnost, razvijamo pozitivno samopodobo.
Dejstvo je, da smo mladi preveč usmerjeni v hedonizem, se pogosto ne zavedamo v kakšnih stiskah živijo naši sosedje in se ne zanimamo dovolj za humanitarne projekte.
Ravno zaradi tega, da bi mlade opomnila na revne ter na to, da jim lahko pomagajo, sem se odločila za to projektno nalogo. Med mlade sem najprej razdelila vprašalnik (Gimnazija Ravne, Srednja šola Ravne, Zdravstvena šola Slovenj Gradec in Ekonomska šola Slovenj Gradec), s katerim sem želela spoznati odnos mladih do revščine oz. do revnih.
Ugotovila sem:
- da se je večina dijakov že srečala z ustanovami, ki pomagajo revnim. Najbolj poznane ustanove med mladimi so Rdeči križ, Unicef ter Karitas.
- da so že pomagali revnim posameznikom. Največ jih je pomagalo z zbiranjem oblačil oz. z zbiranjem denarja.
- da je večina mladih mnenja, da prostovoljci in dobrotniki le lajšajo trenutne težave, dolgoročno pa bi morala za revne poskrbeti država (glavni krivec za njihovo revščino bi naj bil bogati sloj prebivalstva oz. državni sistem).
Rezultati, ki sem jih dobila so nam služili, da na šoli in v svoji okolici razširimo dejavnosti povezane s pomočjo socialno prikrajšanim posameznikom ali skupinam, da torej poiščemo nove priložnosti v boju proti revščini.
Prostovoljstvo je ena od pomembnih oblik psihosocialne pomoči, ki ima na Gimnaziji Ravne na Koroškem že več 15-letno tradicijo. Dijaki kot prostovoljci sodelujejo v Domovih za starejše občane , na osnovnih šolah, vrtcih ter v materinskem domu. Glavni namen prostovoljstva je kvalitetno preživljanje prostega časa.
Prav tako je na naši šoli postaja vedno bolj prisotno zbiranje plastičnih zamaškov. Kot partnerska šola sodelujemo tudi v medgeneracijskem projektu Z roko v roki pod pokroviteljstvom ministrstva za šolstvo in šport ter Evropskega socialnega sklada. Cilj tega projekta je vzpostaviti in razširiti solidarnost in sožitje med generacijami, spodbuditi razvoj raznovrstnih kompetenc (poleg socialnih tudi sporazumevanje, samoiniciativnost, kulturno zavest ter digitalno in informacijsko pismenost) s pomočjo literarnih srečanj, raziskovalnih aktivnosti, potopisnih predavanj, likovnih delavnic, družabnih srečanj, obnovitvenih tečajev tujih jezikov, tombole in strokovnih ekskurzij.
Prostovoljci poročajo o čustveni navezanosti in prijateljstvu, ki krepijo osebnostni razvoj vseh udeleženih..
Z nalogo sem pripomogla k dodatnemu ozaveščanju mladih, da lahko skupaj naredimo veliko za boj proti revščini in socialni izključenosti.
Anja Žuran, Dijana Stančič, Karin Morgan
SREDNJA ŠOLA / RAZISKOVALNI NATEČAJ
Tretja nagrada
ANJA ŽURAN, DIJANA STANČIČ, KARIN MORGAN
5. letnik, Srednja ekonomsko-poslovna šola Koper
Naslov dela: Dijak - dijaku
Mentorici: Tanja Skok, Tatjana Štrancar
Nagrada:
- Diploma Nacionalnega odbora natečaja
- Udeležba na mednarodnem taboru
DIJAK - DIJAKU (povzetek)
Dijakinje Srednje ekonomsko-poslovne šole Koper smo se lotile raziskovalne naloge, s katero smo hotele ugotoviti, kakšna so stališča dijakov in dijakinj do ustanovitve krožka Dijak – dijaku. Gre za novo dejavnost, ki se v šoli še ni izvajala. Naloga je sestavljena iz dveh delov: teoretičnega in empiričnega.
Pomoč dijak-dijaku, kot smo si jo zamislile, bi vsebovala več vrst pomoči, in sicer učno, materialno in svetovalno. Dijake smo povprašale, kaj menijo o tej naši ideji in prišle do pozitivnih ugotovitev, kar nas zelo razveseljuje in nam daje motivacijo za nadaljnje delo.
Ker vemo, da dijaki na svoji koži občutijo težke čase, ki so posledica recesije, smo že na začetku menile, da bi si našega krožka želeli. Zato smo postavile predpostavko, da si dijaki na naši šoli želijo krožka, kot smo si ga me zamislile. Z veseljem povemo, da potrjujemo našo predpostavko, saj iz analize ankete izhaja, da si velika večina dijakov to res želi.
Želele pa smo si tudi, da bi si dijaki med seboj bili pripravljeni pomagati, vendar dejstva kažejo drugače. Zelo malo je takih, ki bi si z veseljem vzeli čas in pomagali pri učenju, takih, ki bi podarili material ali pa samo namenili svojih pet minut in prisluhnili nekomu, ter mu bili prijatelj. Tako moramo, na našo žalost, potrditi tudi drugo predpostavko, ki se je glasila, da dijaki ne bi bili pripravljeni sodelovati pri organizaciji krožka. Na podlagi zbranih informacij smo se odločile, da krožek ustanovimo, čeprav ga bomo morale na začetku voditi same, ker na kakšno večjo pomoč s strani dijakov ne moremo računati. Vseeno pa vemo, da bi po pomoč v krožek prišlo veliko dijakov, zato se nam zdi smiselno, da bi s tem pričele. Za pomoč bomo prosili nekatere učitelje. Ustno smo jih že povprašale ali bi bili pripravljeni izvesti kakšno brezplačno učno pomoč in so se pozitivno odzvali.
Z našo raziskavo smo zadovoljne, saj smo na ta način izvedele, kakšno mnenje ima večina dijakov o solidarnosti do drugih in da dijaki potrebujejo pomoč. Pričele bomo z izvajanjem krožka, najprej v obliki učne pomoči, kasneje pa tudi druge pomoči, ki jih v nalogi navajamo. Pomembno pa je tudi, da čim prej uvedemo nekaj novih dijakinj ali dijakov, ki bodo naslednja šolska leta nadaljevali z organizacijo in vodenjem krožka.




