Projektne naloge

OSNOVNA ŠOLA - TRETJA TRIADA / NATEČAJ RAZISKOVALNIH ALI PROJEKTNIH NALOG
Prva nagrada

LUKA KUZMA, ŠPELA ŠVAJGER, TADEJ ŽAGAR
7. razred, OŠ Komandanta Staneta Dragatuš

Naslov dela:  Lepo je učiti mlajše

Mentorici: Anita Vrtin in Nataša Podhostnik
Nagrada:
- Diploma Nacionalnega odbora natečaja;
- Petdnevne aktivne počitnice v enem od domov Centra šolskih in obšolskih dejavnosti;
Sponzor: Ministrstvo za šolstvo in šport.

LEPO JE UČITI MLAJŠE

Že vrsto let zbiramo plastične zamaške za bolne otroke, igrače in šolske potrebščine za otroke iz socialno šibkih družin, učno uspešnejši učenci pomagajo učencem, ki imajo učne težave … Pomagamo naši naravi s tem, da zbiramo stari papir, organiziramo čistilne akcije, odpadke ločujemo, sadimo nova drevesa, ukvarjamo se s čebelarstvom, urejamo gozdne učne poti, skrbimo za ptice pozimi …

Prostovoljstvo je ena od dobrih stvari, ki naj bi jo človek opravljal čim večkrat, zato smo se na naši šoli odločili, da bomo izvedli nov projekt Lepo je učiti mlajše, s katerim smo se začeli ukvarjati decembra 2010. Povezali smo se z našim vrtcem (VVE pri OŠ Dragatuš).

Učenci od 5. do 9. razreda (skupaj 51 učencev) so najstarejši skupini otrok (4–6 let) v vrtcu (skupaj 19 otrok) na igriv način predstavili svojo učno snov.

Učenci so si izbrali snov iz želenega predmeta, ki so jo prikazali na čim bolj preprost, igriv in zanimiv način. Poskušali so doseči, da so otroci določeno snov razumeli in se hkrati zabavali. Pred vsako predstavitvijo smo se raziskovalci sestali z vzgojiteljicama, da smo se pogovorili o načinu izvajanja učne ure. Vzgojiteljici sta nam svetovali in nas usmerjali.

Po opravljenih urah, ki smo jih dokumentirali, smo naredili analizo našega prostovoljnega dela, in sicer otroci v vrtcu so podali svoje izjave, vzgojiteljici smo intervjuvali, učenci od 5. do 9. razreda pa so izpolnili anketo.

Ob koncu projekta smo priredili družabno srečanje vseh udeležencev v projektu.

Naš namen je, da prostovoljstvo na naši šoli zaživi še v večji meri. Ker veliko prostovoljnega časa, truda in energije namenjamo drugim otrokom in naravi, smo si za tokratni projekt izbrali prostovoljno pomoč našim otrokom v vrtcu. Naš cilj ni le podajanje učne snovi, temveč želimo, da otroci premagajo strah pred šolo. Hkrati pa upamo, da bo ta projekt prinesel veliko prednosti za učence naše šole, saj se bi preko prostovoljnega dela naučili boljšega medsebojnega in medgeneracijskega sodelovanja in postajali naj bi strpnejši do mlajših.

OSNOVNA ŠOLA - TRETJA TRIADA / NATEČAJ RAZISKOVALNIH ALI PROJEKTNIH NALOG
Druga nagrada

PETRA ZORKO, KLARA PODERGAJS, REBEKA VREČER
9. razred, OŠ Vojnik

Naslov dela: Imam novega dedka in babico

Mentorjica: Irena Kalšek
Nagrada:
- Diploma slovenskega Nacionalnega odbora;
- Knjižna nagrada društva Bralna značka pri ZPMS.

IMAM NOVEGA DEDKA IN BABICO

Starost je tretje življenjsko obdobje, ki je za marsikoga težko, saj se ljudem močno spremeni življenji slog. Veliko starostnikov mora zapustiti svoj dom in se nastaniti v domovih za upokojence. Enega so zgradili tudi blizu naše šole, to je Dom starejših občanov Špesov dom Vojnik. Članom krožka RK je naša mentorica, ga. Irena Kalšek, predlagala, da bi lahko nekaj oskrbovancem polepšali trenutke  samote in jih začeli obiskovati. Ustanovili smo krožek za prostovoljno socialno delo in ga poimenovali Žarki sreče. Pričeli smo s pripravami za izdelavo projektne naloge z naslovom Prostovoljstvo – Voljan pomagati  s podnaslovom  Imam novega dedka in babico.

 Izdelali smo projektni načrt, raziskali, kakšen je interes med učenci za vključitev v prostovoljno delo in si poiskali nekaj literature o prostovoljstvu.

K sodelovanju smo povabili socialno delavko Špesovega doma, go. Estero Štante, ki je izbrala oskrbovance, ki so bili pripravljeni sodelovati z nami. Organizirali smo izobraževanje prostovoljcev in  izdelali vzorce priprav za srečanja, da bi lažje navezali stike in vodili pogovor. Kmalu smo pričeli z obiski. Že eno leto smo dobili novega dedka ali babico, ki smo ga obiskovali enkrat tedensko in se z njim družili eno uro. Na srečanjih smo se pogovarjali, igrali družabne igre, se sprehajali, brali časopis, gledali albume s fotografijami in celo skupaj igrali harmoniko. Po vsakem srečanju smo napisali poročilo o svojem delu in počutju na srečanjih ter se enkrat mesečno srečevali na superviziji. Na koncu leta smo anketirali dedke in babice ter prostovoljce, saj smo želeli  izvedeti, kakšne rezultate je obrodilo naše prostovoljno delo.

Ugotovili smo, da so dedki in babice z našim sodelovanjem zelo zadovoljni, da pri navezovanju stikov niso imeli težav in v veliki večini smo izpolnili njihova pričakovanja. Enako veljajo tudi za prostovoljce. Ker smo bili s projektom zadovoljni vsi, smo se odločili, da bomo s srečanji nadaljevali tudi naslednje leto.

 O svojem delu smo tudi poročali in članke objavljali v časopisih Novi tednik, Ogledalo in šolskem glasilu Vojč ter na šolski spletni strani.

 Prijeli smo tudi  zlato priznanje Festivala za  tretje življenjsko obdobje ter bili dvakrat povabljeni na prireditev Naj prostovoljec leta, katere pokrovitelj je predsednik države, dr. Danilo Türk.

 Ob koncu lahko rečemo, da je prostovoljstvo res nekaj lepega, saj s tem osrečimo sočloveka in hkrati tudi sami sebe.

OSNOVNA ŠOLA - TRETJA TRIADA / NATEČAJ RAZISKOVALNIH ALI PROJEKTNIH NALOG
Tretja nagrada

SARA PARANUK, ŠPELA POLANEC, TJAŠA VODOPIVEC
9. razred, OŠ Dornberk

Naslov dela: Vsak zmore malo, skupaj zmoremo veliko

Mentorica: Irena Humar Kobal
Nagrada:
- Diploma slovenskega Nacionalnega odbora;
- Knjižna nagrada društva Bralna značka pri ZPMS.

VSAK ZMORE MALO, SKUPAJ ZMOREMO VELIKO

V nalogi smo avtorice najprej predstavile teoretična izhodišča naloge, razmišljale smo o prostovoljstvu ter predstavile bogato bero prostovoljskega dela v preteklosti. Nato smo se lotile praktičnega dela. Predstavile smo letošnji projekt, od ideje do končnega rezultata.

Teoretičnemu delu sledi praktični del. Tu smo najprej sestavile anketo o prostovoljstvu in učence povprašale, ali so že bili kdaj prostovoljci, kako so ljudem pomagali in zakaj se odločajo za prostovoljstvo. Rezultati ankete so bili zanimivi, pokazali pa so tisto, kar smo predvidevale, preden smo se naloge lotile: prostovoljstvo in solidarnost nas bogatita in napolnjujeta z malimi radostmi.  Zanimiva je naša ugotovitev, da težje kot so družbene razmere, več je prostovoljcev. In še: večje kot so nesreče, večja je stopnja solidarnosti med ljudmi.

Prostovoljstvo je na naši šoli zelo razširjeno. Vedno znova ugotavljamo, da o prostovoljstvu ne le govorimo, ampak se lotevamo konkretnih dejanj. Znamo zavihati rokave in s svojimi dejanji spreminjamo svet.

Naša dejanja so sicer majhna, a z njimi premikamo velike ovire. Prav letošnji projekt, ki smo ga pripravili skupaj z Društvom invalidov kaže, da lahko skupaj naredimo marsikaj. Da so vse ovire in prepreke le v naših glavah.

Ko je bil projekt za nami, smo bili bogatejši za še eno izkušnjo, za še eno lepo doživetje.  Ponovno smo dokazali, da VSAK ZASE ZMOREMO MALO, VSI SKUPAJ PA VELIKO.

SREDNJA ŠOLA / NATEČAJ RAZISKOVALNIH IN PROJEKTNIH NALOG
Prva nagrada

SARA MUNDA IN SONJA ZEMLJIČ
3. in 4. letnik, Gimnazija Ormož

Naslov dela: Korak za korakom, z roko v roki
Mentorici: Aleksandra Štih in Renata Bezjak
Nagrada:
- Diploma Nacionalnega odbora natečaja
- Udeležba na strokovni ekskurziji v Bruselj, Luxemburg in Strasbourg

KORAK ZA KORAKOM, Z ROKO V ROKI

Dan za dnem se ljudje spoprijemamo z izzivom, kako druge spodbuditi, da bi bili pripravljeni drugim pomagati nositi del njihovega bremena in trpljenja ali ga vsaj za silo omiliti. Današnjemu svetu in družbi primanjkuje veliko vrednot. Tudi dobrodelnosti in solidarnosti, ki jo poznamo kot podpiranje, odobravanje, predvsem pa pomoč drug drugemu, da poskušamo stopiti z njim v korak, mu podati roko in občutiti njegovo stisko. Vsak rad pomaga svojemu bližnjemu, vendar velikokrat podpora ni vse, kar človek potrebuje. V času 21. stoletja vse večjih kriz, vojn, neodobravanj, sovraštva in revščine velikokrat prostovoljstvo ne pomaga. Takrat nastopi dobrodelnost. 

Z raziskovalno nalogo sva želeli ugotoviti, kako je prostovoljstvo razširjeno med dijaki Gimnazije Ormož in na kakšen način ter v kakšni meri so dijaki dobrodelni. Predvidevava, da je dijakov vsakdan bolj podvržen prostovoljstvu kot dobrodelnosti. Ravno obratno pa se najina hipoteza glasi pri denarno zmožnih in izobraženih, torej odraslih osebah. Predvidevava, da so odrasli bolj nagnjeni k dobrodelnosti kot prostovoljstvu, ker jim zaradi hitrega tempa življenja zmanjkuje časa za to obliko pomoči drugim. Pojavlja se vse več oblik in modelov prostovoljne in dobrodelne pomoči sočloveku. In prav ti sta dandanes še kako pomembni. Pomembno je, da ju razširjamo in živimo z njima. Skušali  sva prikazati namen in pomen dobrodelne dejavnosti pri človeku, kot socialnem bitju. Zato sva se odločili, da pomagava organizirati dobrodelni koncert pod naslovom »Darujem zate« in nameniva zbrana sredstva tistim, ki jo v najini bližnji okolici še kako potrebujejo. Tudi sami sva hoteli nekomu pomagati, mu podati roko in mu omogočiti lepši jutri. Odločili sva se, da kot prostovoljki pomagava Kulturnemu društvu Anton Krempl pri organizaciji in izvedbi dobrodelnega koncerta Darujem zate. Zbrana sredstva vstopnine in prostovoljnih prispevkov so bila v celoti namenjena za stroške zdravljenja Cvetke Kšela, ki je zbolela za redko boleznijo motoričnega nevrona. To je nevrološka bolezen, pri kateri slabijo in usihajo mišice, kar privede do težav s hojo, z gibanjem, govorjenjem, s požiranjem hrane in dihanjem. Pri nas te bolezni ne zdravijo, v tujini jo zdravijo s postopkom presajanjem matičnih celic. Naše zdravstvene zavarovalnice tega zdravljenja ne plačujejo, zato mora zelo visoke stroške v celoti poravnati bolnik oz. njegova družina, svojci.

Z dobrodelnim koncertom, ki sva ga pomagali soorganizirati, nisva samo pomagali pomoči potrebnim in spodbujali k dobrodelnosti, temveč sva tudi na konkretnem primeru raziskali, kako se ljudje odzovejo na stisko drugih in v kakšni meri so pripravljeni finančno darovati. Raziskali sva tudi, kako so pripravljene pomagati različne ustanove in inštitucije.

SREDNJA ŠOLA / NATEČAJ RAZISKOVALNIH ALI PROJEKTNIH NALOG
Druga nagrada

SONJA BRKOVIČ, MARIJA KRIVEC, MARTINA ZORENČ
3. letnik, Ekonomska in trgovska šola Brežice

Naslov dela: Mladi za nasmehe starejših - inovativni primeri prostovoljstva za starejše
Mentorica: Mojca Ogorelc

Nagrada:
- Diploma Nacionalnega odbora natečaja
- Knjižna nagrada društva Bralna značka pri ZPMS

MLADI ZA NASMEHE STAREJŠIH - INOVATIVNI PRIMERI PROSTOVOLJSTVA ZA STAREJŠE

Prostovoljstvo ima velik pomen za skupnost, ker izboljšuje kakovost življenja v družbi. Prostovoljsko delo je bodisi samostojna ali dodatna dejavnost in dodana vrednost delovanju služb in institucij. Prostovoljstvo je družbeno koristno delo in ima pozitiven učinek na samopodobo. Po študiji Slovenske filantropije opravljene leta 2008, je v Sloveniji več kot 183.000 prostovoljcev v letu 2008 opravilo skoraj 14, 7 milijona prostovoljskih  ur.

V nalogi predlagamo štiri (4)  možne načine reševanja omenjene problematike s pomočjo prostovoljnega dela oz. mlajših prostovoljcev, kjer vidimo velike možnosti za medgeneracijsko sodelovanje in dialog.  Izmenjava izkušenj, pogovori, pomoč, nasveti, sodelovanje in občutek identitete, starostnikom omogočajo krepitev njihove samopodobe, kakor tudi prostovoljcem. Prav tako smo želele z  našimi predlogi inovativnih  primerov prostovoljstva zmanjšati socialno izključenost starejših ljudi in jim omogočiti večje medgenracijsko povezovanje.Inovativne primere prostovoljstva za starejše ljudi predlagamo za področje Posavja, izvajali pa bi jih po posameznih občinah.

Kot možne rešitve predlagamo ustanovitev Regionalnega prostovljskega centra Posavje, usposabljanje in aktiviranje mladih  prostovoljskih družabnikov, ustanovitev Društva za socialno gerontologijo Posavje in SOS TELEFON ZA STAROSTNIKE. Posamezne idejne zasnove smo predstavile v nalogi.

Prav tako so nas zanimala stališča starostnikov o naših inovativnih primerih prostovoljstva. Stališča so potrdila naša pričakovanja glede rešitev, ki jih predlagamo v naši nalogi. Večina starostnikov si želi Prostovoljni center v Posavju, ki bi jim nudil različne usluge. Vsi starostniki, ki smo jih intervjuali  bi si želeli prostovoljce družabnike. Nekateri že imajo  z njimi pozitivne izkušnje, nekateri pa so izpostavljali tudi nezadovoljstvo in neprijaznost prostovoljcev. Intervjuanci si zelo  želijo Društvo za socialno gerontologijo  v Posavju in te dejavnosti tudi pogrešajo. Tudi nad  idejo SOS TELEFONA ZA STAROSTNIKE so navdušeni. Nekateri, ki nimajo telefona, se za takšno obliko komuniciranja in iskanja pomoči ne bi odločili.  Menimo, da bi lahko vzorec povečali in  razširili na celotno Posavje.

Namen naše naloge je zagotoviti in omogočiti s predlaganimi inovativnimi primeri prostovoljstav dvig kvalitete življenja starostnikov in  vzpostaviti večje medgeneracijsko sodelovanje in dialog, ki nas bi vse obogatilo in nam podarilo čudovite ter dragocene življenjske izkušnje.

Naj bo vodilo prostovoljcev in prostovoljstva naslednja misel pesnika Toneta Pavčka, saj so prostovoljci kot sončni žarek, ki posije in polepša življenja ljudem, ki jih potrebujejo, prostovoljce pa bogati in osrečuje, da so koristni za ljudi in družbo:

Na svetu si, da gledaš sonce.
Na svetu si, da greš za soncem.
Na svetu si, da sam si sonce –
in da s sveta odganjaš sence.

(Tone Pavček)

SREDNJA ŠOLA / NATEČAJ RAZISKOVALNIH ALI PROJEKTNIH NALOG
Tretja nagrada

Nagrada ni bila podeljena.